Kako najti pravo pot in občutke sreče?

Kako najti pravo pot in občutke sreče?

Mnogo je vodil, napotkov in nasvetov, ki jih lahko najdete v knjigah, na spletu in v vsakdanjih pogovorih – kako vedeti, katera je tista prava pot za nas. Premalo pa se govori o napotkih naše duše, notranjega bistva, ognja, ki gori v vsakem izmed nas. To je tisti tihi glas, če želite, intuicija, ki nam narekuje kaj je za nas dobro in kaj ne.

Svet je prenasičen z napotki za zdravo, boljše življenje. Te zgodbe vsekakor izvirajo iz želje posameznikov, da bi delili svoje znanje in nasvete; zgodbe o tem, kako so si sami izboljšali življenje in našli pot do sreče. Katerikoli avtor, coach ali duhovni učitelj nas ‘pritegne’, je to z namenom, da njegova zgodba vpliva na našo. Kar je seveda zelo pomembno. Problem nastane, ko posamezniki poslušajo vse nasvete iz okolice, izgubijo pa stik s svojim notranjim glasom.

Premalo je govora o tem, da pravzaprav vsako bitje v svojem izvoru ve, kaj je dobro zanj. Živimo namreč v svetu, kjer na vsakem koraku lahko preberemo ali slišimo, kaj je dobro za nas in kako bomo bolj srečni,zato počasi in vztrajno glas naše duše utihne.

Pa začnimo kar pri trodimenzionalnem materialnem svetu, kjer nas mediji tako samozavestno prepričujejo, da nam bo nov avto (za katerega bomo plačevali kredit nadaljnjih 5 let) prinesel zadovoljstvo, da nas bodo oblačila določene (seveda svinjsko drage) modne znamke naredila bolj samozavestne, da bo nov parfum (ki mimogrede diši čisto ceneno) nad nas pognal sanjske žrebce in da bo nov pametni telefon kratkomalo še nam povečal inteligenčni kvocient, saj bomo z njim pač pametnejši in vsekakor bolj spoštovani – ker drugi ga pač nimajo. 🙂 (O šolskem sistemu ne bom izgubljala besed, temu bom posvetila kakšen drug članek.)

Skratka – če potegnemo črto, z vsako materialno dobrino bomo vsekakor nasitili svojo potrebo po tem, da bi bilo naše življenje boljše, bolj polno in bolj srečno, naš notranji volk pa sit, hkrati pa bomo s tem izdelkom v drugih vzbujali odobravanje. To je popolnoma enostavna zanka ega, pri čemer se le-ta požrešno hrani z materalnimi dobrinami. Spomnim se, kako sem bila včasih kratkomalo zasvojena z nakupovanjem novih oblek, saj (ženske vsekakor poznate ta občutek) je tako zadovoljivo naokoli stopicati v novem plaščku – ker je nov! Me pa smo z njim bolj samozavestne. Vse to pa je žal kratkotrajna rešitev, kot antidepresivi in ostala navlaka, ki zadovoljuje kratkotrajno olajšanje našega hrepenenja po sreči.

Recimo notranjemu glasu kar naš notranji otrok. Poglejte otroke okoli sebe – živijo radostno,  v trenutku, svet je zanje igrišče, kjer se želijo zabavati. Odrasli smo tisti, ki jih usmerjamo in vanje posadimo seme presojanja, kaj je zanje dobro in kaj ne. Vsekakor je naloga odraslih, da otroke vodijo skozi življenje, vendar odrasli, ki so svojega notranjega otroka oziroma svoj notranji glas zatrli, bodo podobno naredili tudi pri svojih otrocih – saj »oni vedo, kaj naj bi bilo zanje dobro«. Če smo v mladosti želeli postati umetniki, pa so nam rekli, da na tak način še nihče ni preživel in smo tako zatrli svoj notranji impulz, potem je to notranji glas, ki je bil zatrt. Teh primerov je nešteto, vendar vidite kam merim. Mnenja in nasveti drugih ljudi – staršev, prijateljev in raznoraznih učiteljev – so v večini primerov dobronamerna, vendar je potrebno vedeti, da izvirajo iz njihove perspektive realnosti in stopnje zavedanja, pravzaprav nasvet temelji na posameznikovem notranjem občutku skozi njegovo dojemanje realnosti v kateri sam živi. Moj predlog, da naj nekdo začne meditirati izhaja iz mojega znanja in osebne zgodbe, tej drugi osebi pa bo morda zaenkrat pomagal tečaj kvačkanja – tako enostavno je! Seveda vztrajanje pri svojih stališčih ni vedno dobrodejno za nas, vendar vsako bitje ve, kdaj je tisti ključni trenutek, ko je potrebno poslušati le sebe. To je moment, ko vam vse celice vašega telesa kričijo, kaj morate narediti, pa čeprav boste izgubili življenje, kot ga poznate do sedaj. Lahko, da vse v vas gori, da bi se naučili naštrikati štumfe, pa tega ne storite, ker so vam rekli, da to pa res ni smiselno. In namesto tega se učite nečesa, za kar so vam drugi rekli, da je ‘pametno’, ‘primerno’, ‘se splača’. Kdo je tisti, ki lahko sodi, kaj je dobro in kaj slabo? Bog? Kaj pa, če ste vi Bog? Kaj pa, če se neskončna modrost in univerzalno vedenje skriva v vas? Kaj pa bi se zgodilo, če bi poslušali svoj notranji ogenj, svojo željo, impulz…?

Podobno se je zgodilo meni, ko sem se pri rosnih dvajsetih odločila, da želim iti na tečaj meditacije. Takrat je bilo to v Sloveniji še zelo nerazvito področje, na podeželju kjer živim, pa je meditacija kratkomalo že obravnavana kot čaranje in nekaj nerazumljenega. Na tisti točki, ko sem ljudem povedala, česa se učim, so me gledali, kot da se mi je zmešalo in mi pripovedovali, kako sem izgubila občutek za realnost in kako s sedenjem na miru pa še nihče ni nič spremenil. Pa sem vztrajala kljub temu, da so me označili za zmešano. Polagam vam na srce – poslušati svoj notranji glas, simfonijo lastne duše je večinoma v nasprotju z družbenimi normami in prepričanji. Večinoma bo zelo malo ljudi, ki vas bodo resnično razumeli in podpirali. Prišli bodo trenutki, ko boste sami sebi edina oseba, ki bo verjela v vaše sanje. Vendar dokler vi verjamete vase, je vse mogoče. Svet bi bil prikrajšan za številne igralce, umetnike in podjetnike, če ne bi vztrajali pri svoji ideji. Poslušanje notranjih impulzov je skrajnega pomena. Absolutno v kombinaciji s tehnikami za osebnostno rast, meditacijo, zdravljenju notranjega otroka in odkrivanju podzavestnih vzorcev. Če vam notranji glas narekuje, da je za vas izjemnega pomena, da taisti trenutek splezate na drevo v parku – če veste, da boste s tem premagali svoj strah pred višino, strah pred smrtjo, strah pred obsojanjem mimoidočih, skratka – če veste globlji namen nekega početja – why the f*ck don’t do it? 🙂 Ne pozivam, da bi jutri vsi plezali po drevesih, vendar če je vaš impulz globoko podkovan z razumevanjem,  namenom transformacije in razvoja, potem lahko tudi brez problema splezate na drevo v parku – tudi, če vas gledajo, kot da se vam je zmešalo.

V svetu duhovnosti in osebne rasti se srečujemo z mnogimi tehnikami, ki naj bi transformirale naše življenje. Vendar kar pomaga nekomu drugemu, ni nujno da bo pomagalo vam. Vsaka duša si želi v inkarnaciji predvsem izkušati radost, srečo in veselje. Vprašajte svojega notranjega otroka, kaj ga radosti in to storite. Sama včasih pojem otroške pesmice, če je potrebno, zato da sem v stiku z mojo notranjo deklico in jo negujem. Privoščim si odličen kolaček (tudi, če to ni presna tortica, ampak bomba ogljikovih hidratov), žvižgam si Srečo na vrvici (pa čeprav sredi ceste, če v danem trenutku čutim, da potrebujem radost in dvig vibracije), tu in tam sama s sabo skadim joint (kot prava šamanka uporabim to sveto rastlino s spoštovanjem in ljubeznijo), privoščim si odlično pivo v družbi dobrih prijateljev (kljub temu, da se za učiteljico meditacije to resnično ne bi spodobilo) in na domačem kosilu pojem dunajski zrezek (seveda vprašam, od kod nam meso in če vem, da je bil ta zrezek nekoč sosedova krava, ki je izjemno uživala kravje življenje in se vsak dan pasla na zeleni bohinjski travi, se za njen kravji obstoj zahvalim in hvaležno ugriznem v zrezek in prav požvižgam se na to, da bi kot vsi ekstremno poduhovljeni ljudje mogla vsak dan zobati koruzo in korenček).

Ni važno, kakšno življenje živite, ali sledite veganskim načelom, ali vsak dan trenirate in to zvesto objavljate na spletna omrežja, ni važno koliko imate denarja, kolikokrat si privoščite drago kosilo, kakšen avto vozite, kakšna je vaša služba, kaj o vas meni vaša družina, krog prijateljev in znancev, važno je da ste vsaj približno SREČNI! Če vas zgoraj naštete stvari osrečujejo – ljubite šport, uživate v zdravi prehrani, z velikim veseljem objavljate stvari na Facebook in Instagram, then do it! 🙂 Življenje je pravzaprav ena velika zabava. 🙂

In če še niste srečni, potem bi bil skrajni čas, da glede tega kaj storite. Če ne boste vi, kdo bo? Vprašajte se – kaj me je v svojem otroštvu resnično osrečilo – in če je potrebno, čofotajte po lužah. Obudite svojega notranjega otroka, svojo radost in srečo, svoj izvir ljubezni, pa se bo vaša pot pokazala sama od sebe, saj boste končno slišali svoj notranji glas. Čutite hvaležnost in ljubezen do življenja in storite nekaj zase. Nekaj, kar vam bo obnovilo energijo in vas napolnilo z zaupanjem, vero ter radostjo. Odprite vrata svoje ptičje kletke omejitev in strahov in poletite v Sonce!

Namaste.

Close Menu