Zakaj ZAKON PRIVLAČNOSTI ne deluje?!

Zakaj ZAKON PRIVLAČNOSTI ne deluje?!

Mnoge ‘new age’ teorije učijo o tem, kako pomembno je, da razmišljamo pozitivno! Osnovno znanje pri osebni rasti je razumevanje ZAKONA PRIVLAČNOSTI: če razmišljamo pozitivno, v svoje življenje manifestiramo tudi takšne ljudi in dogodke.  V nadaljevanju tudi razložim, zakaj včasih zakon privlačnosti NE DELUJE.

 

Past, v katero se ujame mnogo ljudi, ki si želijo izboljšati sebe in svoje življenje, se skriva v t.i. negaciji negativnih čustev.

Naš prečudovit planet Zemlja je prostor, v katerem kot neskončna bitja izkušamo čustva. Tako pozitivna, kot tudi negativna. Problem nastane, ko svoja čustva potlačimo in jih ne izrazimo. S tem nastane blokada pretoka energije v posamičnih čakrah in nato tudi raznorazne bolezni, alergije, duševne motnje.

Kolektivna prepričanja in ustaljeni sociološki vzorci vedenja nas že v otroštvu prepričajo, da ‘ni dobro biti jezen’, da ‘je žalost čustvo šibkih’ in da ‘ne smemo pokazati, ko nas je nečesa strah’. Že kot otroci se tako naučimo, da nekatera svoja negativna čustva zavračamo in posledično jih kot odrasle osebe težko izrazimo – dokler nam naš ‘ventilček’ ne popusti in kot rezultat nakopičenih negativnih čustev prihaja do raznih emocionalnih izbruhov.

Kako torej biti zavesten kreator svojega življenja, brez da bi svoja čustva zavračali?

  1. Dovolite si vsako čustvo OBČUTITI. Ne, čutenje jeze ali žalosti ni niti najmanj prijetno. Vendar šele ko čustvo v celoti občutimo, ga lahko izpustimo in dvignemo svojo vibracijo. Jezite se, jokajte, čutite svoje strahove – v varnem okolju (doma, v naravi) in pazite, da pri tem svojih negativnih emocij ne strešate na druge. Povejte jim ‘nisem najboljše’ ali ‘pustite me, da se pomirim’, ter se tako izognite, da bi vaša nizka vibracija izzvala nepotrebne konflikte. Ko pa čustvo docela občutite, ga izpustite in uporabite tehnike za dvig energije.
  2. Premislite, ali katero izmed svojih čustev ZAVRAČATE? Pogosto je to ravno tisto čustvo, ki nas pri drugih ljudeh moti. Pri tem je možno, da zavračamo tudi kakšno pozitivno čustvo! Nekdo, ki npr. ne prenese otročjega obnašanja odraslih ljudi – ima slab stik s svojim notranjim otrokom. Ker smo v svojem energetskem izvoru vsi ljudje medsebojno povezani, delujemo eden na drugega kot OGLEDALA – to je odlično znanje za razreševanje svojih blokad in duhovno rast.
  3. Ko pride do izbruha določene negativne emocije, se je primerno vprašati KDAJ SMO KOT OTROCI TO ČUSTVO OBČUTILI? Možno je, da se tega sploh ne spomnimo! V tovrstnih primerih je potrebna meditacija na področjih dela s podzavestjo, skozi katero dovolimo našemu bitju, da obudimo potlačene spomine. Prvič, ko se je dogodilo neko travmatično izkustvo, smo energijo neskončne univerzalne ljubezni skrčili – tako blokada tistega trenutka potuje z nami vse življenje, dokler je ne razrešimo: to je razlog, za ponavljajoče se situacije in dogodke.
  4. Delo z NOTRANJIM OTROKOM je pri tem procesu izjemnega pomena. Otroci so kot spužve, ki vase srkajo energijo okolice – torej vse vzorce, čustva in vedenja staršev, bližnjih itd. Delo na sebi postane lažje, ko se zavemo, da ko razrešujemo svoje vzorce, ta dvig energije vpliva na kolektivni dvig energije zavedanja. Mnogo prepričan in ujetih energij obstaja zaradi določenih zgodovinskih dogodkov v našem družinskem deblu, državi, kulturi. Kar pomeni, da morda določene misli in čustva sploh niso naša! (Pri čiščenju vsega, kar smo posrkali iz okolice, izjemne energijske premike naredi Access Consciousness Bars terapija!)

 

Zakaj torej ZAKON PRIVLAČNOSTI NE DELUJE?

Če si predstavljamo sebe kot čebulo, skozi inkarnacije (torej preko vseh preteklih življenj, preko dogodkov in srkanja energij ter prepričanj okolice, v tem življenju na naše svetlobno bitje polagamo ‘ovoje’. Te plasti naše čebule so energija, ki ni neskončna – torej so ti ovoji BLOKIRANA ENERGIJA. Ker smo kot duše popolna bitja brezpogojne ljubezni, so ti ovoji vse, s čimer smo to dejstvo pozabili. Ta blokirana energija pa nastane lahko skozi dokaj ‘brezvezne’ dogodke.

Primer: Kot otroci smo polni radosti, kreativnosti in energije raziskovanja. Družba seveda tega ne podpira, saj je potrebna resnost, trda roka, delavnost in disciplina. Človeški ego starih trodimenzionalnih energij spodbuja tekmovalnost, pomembnost, da smo prvi, najboljši – da druge premagamo. Sistem je deloma še vedno zgrajen v teh energijah, ki skozi šolski sistem spodbuja tekmovalnost, segregacijo in na dolgi rok ustvarja nesamozavestne, ranjene in zavrte posameznike, na drugi strani pa ljudi, obsedene z vzpenjanjem po družbeni lestvici. Torej, da nadaljujem z zelo pogostim primerom – nek otrok, ki npr. zares dobro poje, nima žilice za matematiko. Trudi se in uči, da bi dobil pozitivno oceno. Ker enostavno ni ustvarjen za učenje matematike, mu ne gre in ne gre. Najslabši je v razredu. Zaradi tega, se slabo počuti in je žalosten. Sošolci ga zbadajo, učitelji so jezni nanj, ker ovira potek ure, starši so razočarani. Kaj to sproža pri otroku? Slabo samopodobo, občutke manjvrednosti, jezo, žalost, itd. Ker se vsa okolica osredotoča na nekaj, kar s tem otrokom NI OKEJ (!!!), kar bi moral izboljšati, nihče pa ga ne spodbuja pri razvijanju talenta – otrok zablokira svojo ustvarjalnost. Pozabi na sanje, da bi bil rad najboljši pevec na svetu in…konec. Hkrati je tekom svojega odraščanja ponotranjil vsa zavrta čustva in omejujoča prepričanja iz svoje okolice, ki so še poglobila njegovo nesprejemanje sebe.

Torej: vsakič, ko smo bili v svojem otroštvu zavrnjeni, spoznani za ‘slabe’, vsakič, ko so opredelili, kaj je z nami narobe, se je izdelal ovoj na naši ‘energetski čebuli’, ki nas je zaustavil, da bi sledili svojim otroškim sanjam (ki so hkrati pot do odkrivanja našega poslanstva).

Če nadaljujem s primerom…

Otrok je torej globoko ponotranjil mnenje okolice o tem, kakšen je on KOT ČLOVEK. Ta negativna prepričanja so tisti tihi glas v glavi, ki nam preko delovanja našega uma sporoča, da nečesa ne zmoremo, da nismo dovolj dobri ipd. Ko po določenih življenjskih preizkušnjah odkrijemo (ta daaa!) ZAKON PRIVLAČNOSTI, si rečemo to je to. Da! Je!!! Pričnemo ponovno verjeti, da smo sposobni, da obstaja možnost lepšega življenja. Delamo na pozitivnih prepričanjih, afirmacijah, vizualiziramo si našo prihodnost…. IN NE DELUJE!!! Večkrat me je nedelovanje zakona privlačnosti povsem razočaralo, smilila sem se sama sebi, ker me je še neumno Vesolje pustilo na cedilu.

 

Torej če si predstavljamo, da imamo v svoji pod(zavesti) samo eno omejujoče prepričanje (pa jih je običajno malo morje) v stilu: SEM NESPOSOBEN/A à Ko v vesolje pošiljamo vibracijo o želenih spremebah, naših ciljih, ta določena energija ne bo mogla priti v naše življenje, ker naše podzavestno prepričanje vibracijsko ne resonira z našimi željami.

KAJ STORITI? Potrebno je delo na naših podzavestnih prepričanjih, spuščanju zadržanih emocij, premagovanje strahov, intenzivno delo na sebi… vendar – ko odvijamo sloj za slojem s te naše t.i. čebule, razširjamo svojo zavest, pričenjamo čutiti brezpogojno ljubezen do sebe in drugih… ter tudi zakon privlačnosti prične delovati s svetlobno hitrostjo!

Star pregovor “Brez muje se še čevelj ne obuje.”  vsekakor drži. Če bi nam vse uspelo brez truda, svojih uspehov niti ne bi cenili kot jih, če v dosego ciljev vložimo določen trud na poti samospoznavanja.

Zato: naj vas te informacije ne zaustavijo, pač pa želim da zberete pogum, pogledate kakšen motivacijski posnetek in…AKCIJA!

 

Ostanite v cvetju.

Katja

P.s. Za coaching v procesu osebne transformacije sem vam z veseljem tista ‘brca v rit’, da se naučite meditirati, da skupaj odkrijemo vaše blokade v energiji in si tako izboljšate kakovost vašega življenja!

Close Menu